Ko danes pogledam nazaj, se mi zdi smešno, kako dolgo sem potrebovala, da sem začela opažati, koliko plastike se nabere pri vsakem nakupu. Vse je zapakirano – od hrane do oblačil – in skoraj vse sem metala naravnost v smeti. Potem sem prvič naročila nekaj od manjšega slovenskega proizvajalca in paket je prišel v preprosta kartonska embalaža, zalepljena z rjavim papirnim trakom. Čisto drugačen občutek je bil že ob odpiranju.

Kartonska embalaža sem zložila in dala na stran. Ne vem, zakaj, ampak sem jo shranila, namesto da bi jo takoj odnesla v zabojnik. Čez nekaj dni sem jo uporabila za shranjevanje zimskih čevljev. Potem še za prevoz nekaj knjig, ki sem jih podarila naprej. In počasi sem začela opažati, da je kartonska embalaža precej uporabna, če ji daš priložnost.

Tudi v službi smo naredili premik. Prej smo pošiljali izdelke v plastičnih vrečkah, ker so bile poceni in lažje za skladiščenje. Ampak so vedno delovale… poceni. Ko smo prešli na kartonska embalaža, so nas stranke začele hvaliti. Nekateri so nam poslali celo slike, kako škatlo uporabljajo naprej, npr. za shranjevanje otroških igrač, kot škatlo za orodje, ali pa so jo prebarvali in uporabili za darilo.

Seveda ima kartonska embalaža svoje minuse. Če se zmoči, je konec. In ni najboljša rešitev za res težke stvari. Ampak, če primerjam občutek, ko v smeti vržem plastiko, s tistim, ko v zabojnik za papir odložim kartonska embalaža, je razlika očitna. Nekako imam občutek, da sem naredila nekaj prav.

Zdaj, ko dobim paket v kartonski embalaži, vem, da bo še nekaj časa krožil po hiši, preden bo končal v reciklaži. In to mi je všeč.

Včasih se mi zdi, da ima vsaka kartonska embalaža svojo zgodbo. Ena je bila škatla od kavnega aparata, ki sem jo nato uporabila kot improviziran predal za pisarno. Druga kartonska embalaža je nekaj mesecev služila kot hišica za mačko. Šele ko je bila popolnoma raztrgana, je romala v reciklažo. In prav v tem vidim čar kartonske embalaže – vedno najde novo življenje. S tem drobnim korakom sem zmanjšala odpadke in prihranila denar.…