Ko sva z ženo kupila parcelo, kjer sva nameravala postaviti hišo, sva se takoj odločila za moderen dizajn z ravno streho, na kateri sva želela posaditi travo. Oba sva okoljevarstvenika, zato nama je bilo samoumevno, da pri gradnji v kar največji meri izbereva ekološko. Pri tem je bila zelena strešna kritina pravzaprav edina možnost.

Imava to srečo, da je moj brat arhitekt, zato nama je izrisal plan in pomagal na vsakem koraku gradnje. Zelena strešna kritina je namreč malce bolj zahtevna, ker gre za ravno streho, zato je treba poskrbeti za dobro vodoodpornost. Brat je izbral vrhunskega strokovnjaka, ki je poskrbel za izolacijo in zaščito strehe. Nato sva z ženo izbrala rastline.

Zelena strešna kritina je lahko primerna tudi za gojenje zelenjave, vendar se za to nisva odločila, saj imava na parceli precej velik vrt. Na strehi sva tako posadila travo in nekaj divjih rastlin, ki spadajo pod lokalno favno. Najina strešna kritina se je tako zlila z okolico, kar je bil tudi namen od vsega začetka.

Zelena in ekološka strešna kritika postaja vse bolj priljubljena, saj ima številne prednosti. Tudi nama je njena prijaznost do okolja izjemno pogodu, prav tako sva navdušena nad samim videzom. Pri tem pa je treba poskrbeti, da najamete res prave strokovnjake, kar sva storila tudi sama. Po enem letu življenju v novi hiši naju zelena strešna kritina še vedno navdušuje.

Nekaj časa je trajalo, da so trava in rastline pognale in oblikovale naraven habitat. Ko se peljem proti hiši, me pogled nanjo vsakič osupne. Tako naravno se zlije z okoljem, da je videti, kot da bi pognala iz tal. Ekološka strešna kritina je bila zagotovo prava izbira in zanjo sva navdušila še bratranca, ki je obnavljal staro hišo. On je imel sicer poševno streho, vendar mu je na njej vseeno uspelo zasaditi travo. To je dokaz, da zelena strešna kritina najde mesto povsod, samo izbrati jo morate. …

Kdo bi si mislil, da bodo distančniki pri hiši tako zelo pomembni. Pojavili so se v takšni ali drugačni obliki, pri gradnji hiše. Pojavili so se v obliki majhnih križcev pri polaganju keramike, pojavili so se pri polaganju kablov, distančniki so se uporabljali pri sami zidavi. 

Ja, distančniki v takšni ali drugačni obliki so bili zelo pomembni, da lahko rečem, da imamo danes hišo postavljeno in da je vse kot mora. 

In če pomislim, kaj me je najbolj fascinirano, so bili to prav izravnalni distančniki in razne zagozdice s katerimi so si pomagali parketarji in keramičarji. Ko bolje pomislim sem prvič pomislil, da bi lahko sam poskrbel za polaganje parketa. Kupili smo namreč parket, ki ni bil klasični parket, temveč je bil to parket, ki se ga namesti po sistemu puzzle sestavljanja. In ko sem si ogledal posnetek na internetu, je vse skupaj izgledalo zelo preprosto in zelo enostavno. 

Toda saj veste kako pravijo na internetu izgleda vse preprosto in enostavno, vse do trenutka, dokler nečesa ne poskusite v živo. In na internetu ni bilo nikjer videti, da bi se uporabljali distančniki za katere sem omenil, da so bili pri gradnji naše hiše tako zelo pomembni. 

Skratka, kljub temu, da sem si ogledal ta preprost posnetek, sem še vedno čutil, da bi bilo dobro prepustiti delo profesionalcem. In kako zelo prav sem imel. Že prvi trenutek, ko so mojstri stopili skozi vrata sem videl, da zadeve ne bodo tako preproste, kot sem videl to na internetu. Mojstri so s seboj imeli cel kup orodja in med njihovo opremo so se videli tudi distančniki in različne zagozde o katerih sem prej govoril. 

Ko sem malo spremljal njihovo delo, sem videl da na internetu niso nič prikazali različnih polaganj v primeru izrezanih robov, kotov, cevi in drugih elementov, ki jih hiša ima in kjer so distančniki nujno potrebni, seveda če želimo imeti parket lepo položen.…

Ko tako razmišljam, imamo res veliko preveč stvari. Ta teden sem morala izprazniti sobo, ker smo se odločili za novo opremo in nisem mogla verjeti, koliko stvari sem našla, tudi stari film, za katerega sem upala, da še obstaja takšna izdelava fotografij in da je film še nepoškodovan.

Res me je zanimalo kaj je na tem filmu in komaj sem čakala, da grem v fotografski studio in vprašam, ali se bo dal razviti. Ko sem prišla z tem filmom je delal starejši možakar in se spomnil teh filmov, tudi njemu se je kar nasmejalo, kajti spomnilo ga je na njegova mlada leta. Rekel je, da se bo potrudil, ampak da je izdelava fotografij iz tako starega filma zelo težka. Kajti že sam film se je lahko uničil in tako so se tudi uničile slike na njemu. Ko je film pogledal, sicer ni videl, da bi bil poškodovan, tako, da možnosti so le bile.

Čez tri dni me je poklical in povedal, da je nekaj slik čisto v redu in da lahko pridem ponje. Komaj sem čakala, kakšne so te slike, hotela sem vprašati že njega, pa sem se vseeno zadržala, kajti to ni njegova naloga. Bila sem srečna, da je izdelava fotografij iz tako starega filma uspela. Skoraj nisem mogla verjeti. Ko sem prišla po film in slike, sem bila presenečena, kajti bile so slike mojega otroštva. Na slikah sem bila jaz in moja sestra. Moram priznati, da sem bila šokirana, presrečna, ko sem videla te slike. Ta izdelava fotografij je zame bila posebna in najlepša, nikoli še nisem bila tako vesela slik, na sliki je bila tudi moja mama. 

Fotografu sem se posebej zahvalila, da je izdelava fotografij uspela, plačala sem več, kot pa mi je gospod računal in to sem naredila z največjim veseljem. 

…

Kaj vse danes obstaja na trgu, si včasih sploh predstavljati ne moremo, ker so nam nekaterim nedosegljive stvari, tipične takšne so ravno bioklimatske pergole, ki jih lahko vidiš samo pri milijonskih hišah in po televiziji.

Sama se spominjam, kako sem gledala en film in videla bioklimatske pergole, ki so bile na vrtovih hiš. To je res cel prestiž, izgledale so res lepo, to bi si želel imeti na svojem vrtu vsak človek. Veliko hiš in stanovanj pa ima navadne pergole, te so bolj dostopne in si jih ljudje lažje privoščijo. Tako sem tudi jaz lahko samo sanjala, kako bi imela pred hišo tako pergolo, a vsi vemo kako drage so, to govorimo res drage.

Premišljujem ,da si nekdo ne more kupiti niti skromnega stanovanja, kaj šele zgraditi hišo, potem pa vidiš, da nekateri imajo bioklimatske pergole, kje jim denar še mene zanima, ker za nas navadne smrtnike sigurno ni možnosti. Lahko si postavimo bioklimatske pergole namesto hiše, saj so nekatere tako drage. 

Je pa res, da če se sprehodite po primorski, da takšne bioklimatske pergole znate videti, kajti na primorskem je, kar nekaj prestižnih hiš, sicer kar skritih, vendar če malo bolj pogledate jih lahko vidite. 

Pred kratkim sem videla reklamo, ko so ponujali bioklimatske pergole z besedami, da če si želimo sence, če želimo, da sedimo na terasi in nam ne piha, da se na terasi ohladimo, vse to so ponujali in seveda bi morali zraven povedati ceno, ker si ljudje ne predstavljajo, da je to res tako drago, vendar je, še sama si ne predstavljam, da je res vredno toliko, ker če bi sama mogla povedati ceno bioklimatske pergole bi sigurno rekla veliko manj denarja. Meni osebno se zdi ,da je tukaj kar veliko zaslužka, kajti enostavno bioklimatske pergole ne morejo biti tako drage, je prestiž in to se tudi plača. …

Moji starši imajo vikend zraven moje hiše, na katerega skoraj vsak dan pridejo, ker živijo blizu in imajo tukaj vrt. Ta vikend pa nima tende, ki pa bi jo starši nujno potrebovali, saj vedno sedijo zunaj pred vikendom na soncu, tudi ko kaj delajo, so po navadi pred vikendom. Ko sem jih enkrat vprašala, zakaj nimajo tende, ker bi jim res prav prišla, so mi rekli, da je za njih predraga. Jaz res nisem vedela, koliko tende stanejo, zato nisem nič rekla.

Bližala pa se je njuna obletnica poroke in takrat sem začela premišljevati o darilih in prišla do ideje, da pa bi jim lahko kupila tendo in upala, da ko jih bom šla gledat, da ne bodo predrage. Bila sem presenečena, ker mi te osnovne tende sploh niso bile drage. Res mi ni bilo jasno, zakaj si jo starša ne privoščita, ker to ni velik denar, po moje tudi onadva nisva vedela, da te osnovne tende niso drage. Takoj sem jo kupila in z možem sva dobila idejo, da jo kar montirava predenj onadva prideva na vikend.

To je res bilo lepo presenečenje, ko sta se pripeljala in je bila tenda raztegnjena, spodaj pa lepo pripravljena miza za malico. Kako sta bila ta dva človeka srečna, kot bi jim dal ne vem kaj. Ko sta stopila iz avta, sta takoj pritekla in se zahvalila, nista si mislila, da bosta kdaj prišla do tende in sedaj jo imata. 

Kako lepo jih je sedaj videti, ko posedita lepo v senci, nič več jima ni vroče, oče še prebere kakšen časopis, moja mama pa kaj pobrska po telefonu, tega prej nista delala, ko ni bilo tende, ker na soncu seveda tega ne delaš, ker ti ni fajn. Tako mala stvar in tako srečni starši zaradi ene ugodne tende, to je res lepo videti, da si nekoga tako osrečil. 

 …

Kaj vse se danes da, vse lahko izvemo, tako smo se mi v soboto zjutraj prebudili in rekli, da gremo na en izlet, ni pa nam bilo do prevelike gneče, odločili smo se za Pokljuko in tako pogledali Pokljuka kamera, na kateri smo lahko videli, koliko avtov je parkiranih. Tako smo lahko sami precenili, ali se nam splača iti ,ali pa je prevelika gneča, tudi tako lahko Pokljuka kamera pride prav. 

Bili smo presenečeni, ker je bilo parkirišče na pol prazno, bil je lep sončen dan, napovedan je bil lep vikend in tako smo se odločili, da gremo. Ko smo prišli gor res ni bilo gneče, to je bilo super, da smo se lahko sprehajali po poteh Pokljuke in da se ne rabiš neprestano umikat ljudem. Tako smo se imel res lepo, ne vem zakaj ta vikend ni bilo ljudi, ker je bilo prekrasno vreme in ker smo bili tako navdušeni nad tem, smo se odločili, da še prespimo gori, ker itak so sobe bile po parkiranih avtih proste. 

To je bila dobra odločitev, preživeli smo krasen vikend, kot že dolgo ne, kako pa nam je Pokljuka kamera prišla prav, pa se še danes nasmejimo, ko se spomnimo, da nismo gledali prvo vremena, ampak kako polna so parkirišča, drugi Pokljuka kamera uporabljajo samo zato ,da pogledajo vreme. 

To so kraji, kjer se človek spočije, kjer se človeku nikamor ne mudi in začne globoko dihati ta sveži zrak. Res so to lepi kraji, dopustniški, lahko obhodiš veliko poti, če pa te zanima vreme pa si greš in pogledaš na Pokljuka kamera in tako veš, kdaj se splača priti in ostati v hribih. Meni je ta vikend prav pasal, ker se znamo prilagodit situaciji in smo tako izkoristili vikend, ko ni bilo gneče, to pa nam je omogočila Pokljuka kamera, katero smo pogledali v soboto zjutraj predenj smo se podali na pot. …

Naj bo še tako enostavno oblikovanje obrvi, zame ni in jaz če si začnem malo bolj oblikovati obrvi, naredim več škode, kot koristi. Tako rada bi sama poskrbela za obrvi, vendar vedno naredim kaj narobe, tako dolgo jih pulim, da mi je na koncu žal. Kajti ko jih začnem enkrat pulit, se mi zdi, da nikoli ni tako, kot sem si zamislila in na koncu si vedno populim preveč obrvi. Lahko oblikovanje obrvi izgleda še tako preprosto, meni žal ne gre.

Sprva sem bila prepričana, da bom šla do kozmetičarke samo enkrat na mesec, ker bo to za oblikovanje obrvi dovolj, kasneje pa sem ugotovila, da je to čisto premalo, tako moram k kozmetičarki dvakrat na mesec in še sproti si jih sama malo populim, katere dlačice pač izstopajo drugih pa se ne dotikam več, ker kar hitro kaj pokvarim.

Ne vem kako si ene tako enostavno popilijo obrvi in njihove obrvi izgledajo tako lepo, jaz si ne predstavljam, da bi si sama lahko naredila tako lepo obliko, kajti zame je oblikovanje obrvi zelo zahtevno, ker morata biti obe obrvi lepo oblikovane in iste. 

Jaz sem svoj problem rešila tako, da mi oblikovanje obrvi dela kozmetičarka, jaz pa samo spulim katero, ki res Izstopa to pa je tudi vse. Vesela sem, da pri kozmetičarki oblikovanje obrvi ni drago in tako si lahko brez slabe vesti, privoščim oblikovanje kadar koli si želim in ne rabim čakat, da bom manj zapravila. Moje obrvi so tako vedno lepo oblikovane in sploh mi ni mar, da si to ne delam sama, kajti ni vsak za vse in jaz nisem za oblikovanje obrvi, ker če bi si sama pulila obrvi, bi imela vsak mesec tanjše, ker enostavno tega ne znam. Linije obrvi so zame neznano in jaz, ko primem pinceto v roke, samo pulim, dokler seveda ni vse skupaj preveč.

 …

Včasih se mi zdi, da smo bolj čuvali na svoje telefone, danes pa kar naprej padajo po tleh in kar hitro je potrebna menjava stekla na telefonu, ker se steklo poškoduje. Sama sem tudi precej nerodna glede tega. Moj telefon je imel kar tri mesece počeno steklo, ker ga nisem hotela zamenjati, saj sem se bala, da mi bo v naslednjih dneh spet padel na tla in ponovno ga bom morala popravljati. 

Ker sem vedela, da menjava stekla na telefonu ni poceni, se nikakor nisem odločila za to. Potem pa mi je en prijatelj videl telefon in svetoval, da ga naj nesem k enemu serviserju, ko je pri njemu menjava stekla na telefonu dokaj ugodna.

Tako pa sem bila tam, ko ni muh, popustila sem in odnesla telefon na popravilo. Strošek me je vseeno presenetil, a sem plačala. Potem pa se je zgodilo, kar sem se bala ves čas. Po enem tednu mi je telefon, ko sem šla iz trgovine in zlagala stvari iz avta padel na tla in spet se je razbilo steklo, pa je šel denar v zrak. Kako sem bila jaz jezna tokrat, še malo je manjkalo, da ga nisem še enkrat za prav zabrisala po tleh. Spet sem tukaj kot prej, potrebna je nova menjava stekla na telefonu, a tokrat to ne bom več naredila, ker je telefon že tako in tako star in si bom raje privoščila novega. Sigurno si ne bom menjava stekla. 

Tako to pride in to mi je bila šola, da te napake ne bom več ponovila, raje si zamenjam nov telefon, ker menjava stekla na telefonu meni ne prinaša sreče, če bi menjala steklo drugič, bi ga pa tretjič razbila. Sicer pa se še vedno strinjam, da je menjava stekla na telefonu še kako primerna, če se gre res za dragi telefon.

…

Moj dragi obožuje NBA tekme in vedno, ampak resnično vedno komentira nekaj kar verjetno ne boste nikoli pričakovali. Moj dragi namreč med gledanjem NBA tekme skoraj vedno komentira kako lepo izgledajo športni semaforji.

In če se sprašujete kaj? No to se čudim tudi jaz. Ampak zadeve so logične, če bi vedeli, da se moj dragi ukvarja z marketingom. Torej zanj so športni semaforji oglasna površina, lahko bi rekli marketing površina, ki obiskovalcem športnega dogodka, poleg samega rezultata sporoča še veliko več.

Verjetno vam to ni jasno, tako kot meni ni bilo, saj sem vedno mislila, da so športni semaforji nekaj kar ljudje skoraj ne opazijo, če pa že opazijo opazijo samo rezultat na samem semaforju in ne ostalih zadev. Toda športni semaforji, ki prikazujejo samo rezultat, so v očeh mojega dragega zastareli semaforji.

Ko on gleda na športne semaforje, vidi v njih veliko več, kot samo orodje za prikaz rezultata. Športni semaforji, sploh tisti, ki jih vidite na NBA tekmah imajo veliko več zmogljivosti. Kot prvo, so za razliko od večine športnih semaforjev montiranih v slovenskih dvoranah montirani v center dvorane in omogočajo štiristranski pogled na sam semafor. Poleg samega rezultata pa imajo športni semaforji ogromno možnosti, da prikazujejo utrinke s same tekme, utrinke med samimi prekinitvami, spodbude za navijače in seveda sporočila oglaševalcev, ki so lahko stalno prisotna ali so prisotna med prekinitvami, kot klasični TV oglasi, ki jih lahko ljudje spremljajo doma.

In seveda prav te možnosti, dajejo mojemu dragemu ideje, kako zelo bi lahko napredoval slovenski šport oziroma športni marketing v posameznih dvoranah. To pa pomeni, več opcij za oglaševalce in posledično več  denarja v klubsko blagajno. In seveda moj dragi ne bi bil moj dragi, če se ne bi povezal s podjetjem, ki je zastopnik teh kvalitetnih športnih semaforjev v Sloveniji.…

Človek, ki je navajen, da ga po navadi ne boli nič, se težko sprijazni z katero koli bolečino. Takšen sem bil jaz. Ko so se mi začeli dogajati mravljinci v rokah in to predvsem ponoči sem bil resnično jezen. Sprva sem se začel zbujati ponoči, bolečina je bila srednja, a vedel sem da se prebujam zaradi bolečine, že to mi je šlo pošteno na živce. Rad sem imel dober spanec. 

Potem pa se je začelo, mravljinci v rokah in bolečina se je povečevala, včasih enostavno nisem mogel početi, kar sem si tisti dan odločil. Nekako nisem šel do zdravnika in te bolečine trpel, ker sem enostavno mislil, da sem preveč delal in da bo bolečina popustila. Ker bolečina in mravljinci v rokah niso popustili, sem šel do lekarne, da si kupim opornico in da bo moja roka počivala, ko jaz delam. Tam so mi svetovali, da obiščem zdravnika, ker verjetno gre za sidrom karpalnega kanala in da bolečina v tem primeru ne bo popustila. Dobil sem še nasvet, da naj opornico nosim ponoči in res je bilo boljše ponoči, ko je opornica pripomogla, da je bila roka in zapestje v pravem položaju.

Ko sem se že razveselil, da je bolečina manjša, pa je bil vzrok samo ta, da mi je opornica pomagala, kasneje pa me je spet začelo boleti, kot po navadi in mravljinci v rokah so bili še hujši. Vse skupaj je postalo ne vzdržno, moral sem delati a me je bolelo. Končno sem se naročil pri zdravniku, da mi svetuje kako naprej. 

Dobil sem novo opornico, terapevtske masaže in tablete.

Dolgo so mravljinci v rokah vztrajali in jaz sem potreboval dolgi počitek, da so bolečine bile manjše, še danes me boli, vendar veliko manj, sem pa seznanjen, da če se bodo bolečine in mravljinci v rokah povečali, moram do zdravnika.

 …