Ko sem se preselil na svoje, sem vedel, da me bo čakalo kar nekaj izzivov. To je bilo zame namreč prvič in prej sem živel pri starših. Zato me je čakalo kar nekaj novih stvari; moral sem poskrbeti za opravila, za katera sta prej skrbela moja starša. Kljub temu sem se hitro vsega navadil, saj sem tudi doma velikokrat pomagal pri opravilih, tako da mi takšno delo ni bilo nič čudno ali tuje.

Kmalu pa sem se znašel pred precej tečno težavo, ki me je začela čisto živcirati. V odtoku je voda začela odtekati vse počasneje. Vedel sem, da bom moral odtok očistiti, kar mi sploh ni bil problem. A to se je začelo vse pogosteje ponavljati in sem ga čistil skoraj vsaka dva tedna. Tedaj sem dojel, da je težava v vodnem kamnu, a nisem razumel, zakaj do tega sploh pride. Na spletu sem na hitro našel izraz trdota vode, ki naj bi bil povezan z vodnim kamnom, a se za to nisem preveč zmenil, saj se mi ni sanjalo, za kaj gre.

Težava se je začela širiti. Vodni kamen je nastajal na posodi po pomivanju, nabiral pa se je tudi v različnih gospodinjskih aparatih. Ko mi je vodni kamen povsem uničil grelec v bojlerju, sem vedel, da bom moral nekaj ukreniti. Zato sem se vrnil k izrazu trdota vode, saj sem slutil, da se tam skriva rešitev. Ugotovil sem, da to pomeni, da ima voda več mineralov (predvsem kalcija in magnezija), zaradi česar se ti ob izhlapevanju ali segrevanju izločijo kot vodni kamen. To je navadno odvisno od lokacije, kjer živiš, zato pogosto ne moreš veliko spremeniti pri samem viru. Ostajala je le še ena smiselna rešitev: mehčanje. Našel sem mehčalec vode, ki naj bi učinkovito odpravil težave, ki jih povzroča trdota vode, a o nakupu sem moral še malo razmisliti.…

V sredo zjutraj so zelene gore nad Bovcem odmevale od otroškega vznemirjenja. Lokalno društvo zipline Bovec je namreč pripravilo posebno adrenalinsko doživetje za najmlajše iz tamkajšnjega vrtca.

Gre za dogodek, ki je presegel vsa pričakovanja tako otrok kot tudi staršev in vzgojiteljic ter tako poudaril pomen vključevanja drznih, a varnih aktivnosti v razvoj motorike in samozavesti pri otrocih. Organizatorji, zipline Bovec, so že nekaj tednov pred dogodkom intenzivno načrtovali program, ki bi bil primeren za najmlajše. Glavni izziv je bil, kako adrenalinsko igro predstaviti malčkom, ne da bi pri tem tvegali njihovo varnost ali povzročili pretirano zaskrbljenost staršev. S pomočjo izkušenih inštruktorjev ter vzgojiteljic iz vrtca so to nalogo izpolnili z odliko. Program se je začel s kratko delavnico, kjer so otroci spoznali osnovna pravila varnega gibanja v naravi in se naučili uporabe čelad ter varnostnih pasov. Inštruktorji iz zipline Bovec so jim na prijazen in igriv način pokazali, kako deluje napeta nerjaveča jeklena vrv, po kateri se lahko spustijo kot prtički v vetru. Otroci so poslušali s široko odprtimi očmi in požirali vsako njihovo besedo. Ko je prišel čas prve vožnje, so se nekateri trepetajoče stiskali k vzgojiteljicam, drugi pa so nestrpno skakali okoli startne točke. Vsak otrok je bil na jeklenico privezan tako, da je bila njegova varnost zagotovljena s sistemom dvojnih zaponk in stalnim nadzorom odraslih. Ob vsakem spustu je sledil val vzklikov navdušenja, smeha in ponosa. Starši so izrazili veliko navdušenje nad dogodkom.

Mnogi so dejali, da so videli svoje otroke v popolnoma novi luči, kako so z nasmehom presegali svoje meje in se tudi veselili uspeha svojih vrstnikov. Ugotovili so, da zipline Bovec zna pripraviti ne samo adrenalinsko atrakcijo za odrasle, ampak s pravim pristopom tudi za otroke.

Organizatorji zipline Bovec že razmišljajo o prihodnjih programih, prilagojenih otrokom, saj so prepričani, da so takšne dogodivščine dragocena izkušnja tudi za najmlajše.…

Ko danes pogledam nazaj, se mi zdi smešno, kako dolgo sem potrebovala, da sem začela opažati, koliko plastike se nabere pri vsakem nakupu. Vse je zapakirano – od hrane do oblačil – in skoraj vse sem metala naravnost v smeti. Potem sem prvič naročila nekaj od manjšega slovenskega proizvajalca in paket je prišel v preprosta kartonska embalaža, zalepljena z rjavim papirnim trakom. Čisto drugačen občutek je bil že ob odpiranju.

Kartonska embalaža sem zložila in dala na stran. Ne vem, zakaj, ampak sem jo shranila, namesto da bi jo takoj odnesla v zabojnik. Čez nekaj dni sem jo uporabila za shranjevanje zimskih čevljev. Potem še za prevoz nekaj knjig, ki sem jih podarila naprej. In počasi sem začela opažati, da je kartonska embalaža precej uporabna, če ji daš priložnost.

Tudi v službi smo naredili premik. Prej smo pošiljali izdelke v plastičnih vrečkah, ker so bile poceni in lažje za skladiščenje. Ampak so vedno delovale… poceni. Ko smo prešli na kartonska embalaža, so nas stranke začele hvaliti. Nekateri so nam poslali celo slike, kako škatlo uporabljajo naprej, npr. za shranjevanje otroških igrač, kot škatlo za orodje, ali pa so jo prebarvali in uporabili za darilo.

Seveda ima kartonska embalaža svoje minuse. Če se zmoči, je konec. In ni najboljša rešitev za res težke stvari. Ampak, če primerjam občutek, ko v smeti vržem plastiko, s tistim, ko v zabojnik za papir odložim kartonska embalaža, je razlika očitna. Nekako imam občutek, da sem naredila nekaj prav.

Zdaj, ko dobim paket v kartonski embalaži, vem, da bo še nekaj časa krožil po hiši, preden bo končal v reciklaži. In to mi je všeč.

Včasih se mi zdi, da ima vsaka kartonska embalaža svojo zgodbo. Ena je bila škatla od kavnega aparata, ki sem jo nato uporabila kot improviziran predal za pisarno. Druga kartonska embalaža je nekaj mesecev služila kot hišica za mačko. Šele ko je bila popolnoma raztrgana, je romala v reciklažo. In prav v tem vidim čar kartonske embalaže – vedno najde novo življenje. S tem drobnim korakom sem zmanjšala odpadke in prihranila denar.…

Nikoli ne bom pozabil tistega kratkega obdobja, ko so me skoraj celotne dneve spremljale razne bolečine na območju trebuha. Začelo se je skromno. Kakšen občutek zbadanja tu in tam, tako da sem si mislil, da sem le kaj takšnega pojedel. A te niso popustile. Hitro so se začele stopnjevati in trajati veliko dlje. Prelomna točka je bila, ko sem se zaradi bolečin začel zbujati že sredi noči. Tedaj sem vedel, da rabim kakšen pregled in sicer gastroskopijo.

A ker nisem bil največji navdušenec javnega zdravstva in čakalnih vrst, me je začela malo skrbeti samoplačniška gastroskopija cena. Odločil sem se namreč, da se kar odpravim na samoplačniško opcijo, ter tako pridem do rešitev čim hitreje. A glede na to, da je bilo zame zdravje seveda neprecenljivo in sem bil pripravljen zapraviti toliko denarja, kot bo pač potrebno, me samoplačniška gastroskopija cena ni več tako mučila.

Na srečo pa sem lahko po hitremu brskanju na spletu ugotovil, da samoplačniška gastroskopija cena sploh ni tako visoka, kot se lahko na prvo misel zdi. Našel sem malo morje različnih ponudnikov, ki so nudili tovrstne preglede. Ko sem enega kontaktiral, pa sem lahko dobil zelo hiter termin, že čez nekaj dni. Do takrat pa mi je predlagal neka lažja zdravila, ki bi mi lajšala bolečine.

Na dan pregleda pa priznam, da sem bil še kako živčen. Nisem vedel, kaj bodo odkrili, morda kaj resnega, poleg tega pa me je skrbelo tudi to, kako boleč bo sam pregled. Že sama ideja uporabe gastroskopa me je precej prestrašila, saj se mi ni zdelo, da kaj takšnega ne bi bilo neprijetno.

Pregled pa je nato na srečo potekal zelo sproščeno. Najpomembneje pa je bilo to, da je bil končan zelo hitro. Rezultati pa niti niso bili tako pretresljivi. Šlo je za le neko lažje vnetje, katero se je dalo enostavno in hitro pozdraviti.…

Moj balkon je imel že kar nekaj časa eno precejšnjo pomanjkljivost. Sicer je bil ta meni res ljub prostor, oziroma del hiše, kajti tam sem se lahko usedel, se malo sprostil in spil kakšno kavo na svežem zraku. Ravno zaradi tega, ker sem lahko bil na svežem zraku, brez da bi moral zapustiti svojo hišo, pa mi je postal balkon hitro zelo prijeten. A tukaj je bila težava povezana predvsem z balkonsko ograjo. Ta je bila že precej stara, zaradi česar me je začela skrbeti predvsem varnost balkonske ograje. Na določenih mestih se je namreč že kar malo odcepila od samega balkona. Zato se nisem niti upal premočno nasloniti na ograjo, saj bi lahko padec povzročil hude poškodbe.

Ko pa me je začelo skrbeti še za varnost drugih, sem se končno odločil, da glede svoje balkonske ograje nekaj naredim. Skrbelo me je namreč, da ko bi dobili kakšen obisk, bi se kdo premočno naslonil na ograjo, ali pa še slabše, da bi se otroci kaj igrali na balkonu in bi še kdo padel. V glavnem, balkonska ograja res ni bila več varna. Ko pa sem začel nato gledati, oziroma iskati kakšne nove ograje, sem bil lahko še kako navdušen nad tem, kakšne so danes opcije glede balkonskih ograj. Našel sem lahko res kar nekaj tako modernih, kot tistih klasičnih opcij.

Tedaj je bilo sicer potrebnega kar nekaj premisleka, ker nisem bil povsem prepričan, katera balkonska ograja mi je bila najbolj všeč, vendar mi je na koncu le uspelo najti tisto popolno ograjo. Z montažo te nove balkonske ograje, pa sem poleg varnosti opazil še eno konkretno razliko. Nova ograja je kar izboljšala izgled celotne hiše, tako da sem bil z nakupom res zelo zadovoljen. Kar pa se tiče varnosti, sem bil seveda tudi zelo zadovoljen, kajti ograja je bila končno varno in trdno pritrjena na sam balkon in me tako niso več rabile skrbeti tovrstne poškodbe. Več idej in primerov najdete na ograje.com, kjer lahko preverite ponudbo, tipe materialov in strokovne nasvete za montažo.…

Nikoli si ne bi mislil, da bo mojo mamo začel tako zgodaj mučiti sluh. A tudi to se ji je kar naenkrat zgodilo, ko je bila stara malo čez 50 let, kar je bilo vsem zelo čudno, sploh pa meni. Sam sem namreč težave s sluhom pripisoval predvsem starejšim ljudem, na primer komu, ki je star že krepko čez 60 in podobno. A pri mami temu pač ni bilo tako.

Predno pa je dobila svoj slušni aparat, jo je bilo treba še kako prepričevati, da se sploh odpravi na pregled. Bila je namreč precej trmasta, kar se tiče tega. Zato so se ji tudi slušni aparati zdeli kot nekaj groznega. Ni si namreč želela imeti kosa tehnologije v ušesu. A ker je skozi čas videla, da druge izbire nima, se je morala sprijazniti. Kvaliteta njenega življenja se je namreč precej poslabšala. Če je bila prej zelo zgovorna ženska, se je to hitro nehalo, saj je težko sploh še sledila kakšnemu pogovoru. Pika na i pa je bila, ko je še komaj slišala svoj telefon in smo se zato precej težko poklicali. Danes vemo, da kakovostni – predvsem slušni aparati Audio Clarus – niso nič groznega, temveč diskretna pomoč, ki jo zlahka sprejmeš v vsakdan.

Takrat mi je končno uspelo prepričati mamo, da bodo slušni aparati pri tem res pomagali. Končno sva se tedaj odpravila do zdravnika, kateri jo je poslal na test sluha. Tisti ji je pokazal, da ima res težave s sluhom in bo zato potreben slušni aparat. Začetki so bili zanjo precej težki. Kar ni in ni se morala navaditi tistega slušnega aparata, saj jo je vedno motil. A po nekaj tednih prepiranja je končno dojela, da so slušni aparati res super, oziroma, da ji je povrnil njen stari sluh. Tedaj se je končno začela spet pogovarjati, klicati in tako dalje. Tako se je lahko videlo, da je bila spet tista vesela ženska, katere se spomnim, ki je zelo rada govorila in klepetala.…

Ko so se začeli vroči poletni dnevi sem spet začel razmišljati, kaj bi lahko naredil, da se nekako osvežim. Vsako poletje sem namreč imel iste težave. Vreme je bilo vroče, tako da si zunaj komaj stal, notranjost pa se je prav tako segrela, da si kar znorel. S prijatelji smo se zato pogosto skupaj odpravili do bližnje soteske v našem kraju, kjer smo se kopali in na hitro osvežili.

A letos sem si prav rekel, da bi rad imel kakšno tako osvežitev kar pri sebi doma. Zato sem začel razmišljati o bazenih. Kakšnega bi lahko namreč postavil kar na mojem vrtu, saj je bilo tam več kot zadosti prostora. Tedaj sem si edino rekel, da si ne bom kupil kar nekega bazena, ki se bo uničil po eni sezoni. S tem v mislih sem nato začel brskati po spletu, dokler mi pozornosti niso vzeli bazeni Intex. Ti so mi namreč res izgledali kot nekaj kvalitetnega. To znamko sem tudi velikokrat opazil na raznih reklamah in podobno, tako da sem bil prepričan v kvaliteto. Za piko na i pa so bazeni Intex imeli pripisanih kar nekaj pozitivnih komentarjev strank.

Zato sem lahko bil prepričan, da me bazeni Intex ne bodo kar tako razočarali. S tem v mislih sem tako začel iskati tisti pravi bazen za moje potrebe. Na spletu so mi začeli postajati vse bolj všeč tisti, ki so imeli kovinsko konstrukcijo. To je pomenilo, da so lahko bili veliko večji in tudi bolj trpežni. To mi je bilo v bistvu precej všeč, saj sem si želel takšen bazen, v katerega bi lahko skočil ne da bi se udaril ob tla. Več o ponudbi si oglejte na https://toomuch.si/kategorija-izdelka/bazeni/?swoof=1&pwb-brand=intex&really_curr_tax=720-product_cat.

Po nakupu in montaži se je moje poletje spremenilo na bolje. Čim mi je bilo vroče, ali sem imel nekaj prostega časa, sem se odpravil na vrt in se vrgel v bazen.…

Že ko smo bili na dopustu, smo dosti časa preživeli tudi v avtu, saj smo se res veliko časa vozili na zelo različne lokacije. A med vožnjo je naenkrat zagorela rumena lučka, za kar pa nisem bila čisto prepričana, ali jo lahko prezrem ali ne.

Tako nam je bil najbližji zanesljiv avtomehanik v Slovenj Gradcu za hitro diagnostiko in pošten servis, saj smo naprej imeli plane iti še bolj v naravo in se umakniti od mestnega in vaškega vrveža. Ker sem na spletu našla kar nekaj avtomehanikov, pa vendar sem si želela najti zanesljivega, po možnosti z lokalnimi priporočili in seveda tudi da je pooblaščen za našo blagovno znamko avtomobila. Se mi zdi da še posebej v manjšem kraju, je odnos z mehanikom zelo pomemben, saj ljudje radi zaupajo tistim ki si vzame čas za njih in odpravijo težavo. Seveda je pomembna odzivnost, kot pa tudi cena. Predvsem pa tudi, da znata opraviti tudi kakšna posebna popravila in ne samo generalni pregled. Čeprav je veliko diagnostik potrebnih kar z računalnikom, tudi z servisom za klimo in sistematičnimi opozorili, pa vendar je avtomehanik Slovenj Gradec zelo dober tudi z starejšimi avti, ki še nimajo toliko elektronike.

Po navadi je res tako da so mojstri z dolgoletnimi izkušnjami predvsem tisti ki imajo za sabo generacijo izkušenj, kjer pa gre velikokrat za družinsko obrt. Na koncu je lahko lokalni mehanik celo boljši, kot če bi šla in počakala na uraden servis, vendar je po navadi več poštenosti pri ponudbah in tudi popravi to kar je potrebno in ne dodaja stvari ki so nepotrebne. Za dopust pa smo rabili res prav to le osnovo preveriti zakaj nam gori lučka, da bi lahko šli potem naprej na dopust. Avtomehanik Slovenj Gradec Je bil res učinkovit, saj smo bili res hitro na vrsti in tudi možakar je bil zelo prijazen.

Zamenjal nam je žarnico, za katero ni želel računati ničesar in res je bil zelo prijazen, lučka v avtu pa je ugasnila.…

Ko sem bila še na faksu, sem dobila zelo lepo priložnost delati prakso na nekem podjetju, ki se ukvarja s transportom. Logistika je definitivno nekaj, kar me je od nekdaj zanimalo in zato sem bila res zelo vesela, ko sem dobila to priložnost. Dejstvo je, da sem se želela naučiti čim več, hkrati pa sem želela tudi dobiti čim več poznanstev. Hotela sem da ljudje vejo kdo sem in da bom tako seveda lažje prišla do službe, ko bom enkrat končala faks. Na praksi sem se zelo veliko stvari naučila, je pa dejstvo, da so bile takrat tudi stvari, ki jih nisem razumela. Zdi se mi, kot da nisem dobila dovolj znanja na faksu, zato da bi lahko vedela, kaj določene zadeve pomenijo. Ena izmed teh stvari je bila definitivno EAM. EAM to je nekaj, za kar še dandanes ne vem točno kaj je in čemu služi že, ampak to je bila definitivno moja napaka, da takrat tega nisem vprašala. Takrat bi morala točno vprašati, kaj EAM pomeni in tako bi morda dobila res direkten odgovor in ne bi rabila iskati po spletu, saj tudi spletu včasih ne zna zelo dobro razložiti.

Moram priznati da je to ena izmed edinih stvari, za katero mi je res žal. Morala bi res za čisto vsak neznan pojem vprašati svojega mentorja, saj je bil tam z razlogom. Mentor je bil res zelo prijazen in vedno mi je želel obrazložiti vse. Vzel si je čas za mene in res poskrbel za to, da sem imela točne informacije. Vsakič ko me je vprašal, če kaj ne razumem, enostavno nisem znala vprašati kaj to pomeni? To je definitivno moja napaka ki je upam da je ne bom več ponovila. Od sedaj naprej čim karkoli ne razumem, vedno vprašam in mi je res vseeno, če gre za neko nesmiselno vprašanje. Nesmiselna vprašanja so po navadi dobro vprašanja in ravno zato se jih jaz ne izogibam.…

Sam nisem bil nikoli človek, ki se je do zdravnika odpravil takoj, ko je bilo kaj narobe. Za veliko reči sem si namreč mislil, da bodo že minile, oziroma se bodo že ozdravile same, moram jim dati le čas. Temu pa je tudi veliko časa bilo tako. Na primer kakšni hujši prehladi so se že ozdravili sami od sebe, ali pa ko sem si malo nategnil kakšen gleženj ali zapestje. Za vse takšne reči se nisem ravno odpravljal do zdravnika, ter s tem nisem imel težav.

Nekaj časa pa sem začel opažati nekaj, kar do tedaj še nisem nikoli videl pri sebi. To so bili nekakšni rdeči madeži na koži, ki so se mi začeli pojavljati na roki. To pa sem opazil med poletjem in predvsem v tistem času, ko sem bil veliko na soncu. S časom pa ni šlo nič na bolje, ter ti madeži niso kar tako izginili. Zato pa sem se odločil, da bom sedaj res potreboval strokovno pomoč. Veda, ki pa mi je tukaj lahko pomagala, pa je bila dermatologija.

Vedel sem, da bom, glede na to, da imam težave s kožo, potreboval kakšnega specialista na tem področju. Zato pa sem se najprej odpravil na splet, kamor sem vpisal dermatologija. Želel sem dobiti kakšne informacije o različnih dermatologih, tako da sem se lahko k enemu prijavil na pregled in končno izvedel, kaj je narobe. 

Po nekaj iskanja pa sem našel primernega dermatologa in sem izvedel klic. Takrat pa sem na hitro opisal, kakšne težave imam, ter mi je dermatolog že čez nekaj dni dal termin, tako da sem lahko prišel na pregled. Pregled pa je bil precej hiter. Dermatolog je namreč zelo hitro videl, kje je težava in kaj je za to krivo. Tako pa me je kar presenetilo, da je dermatologija tako razvita, da ni bilo potrebno opraviti nobenih resnejših preiskav. Ko pa sem dobil ustrezno kremo, pa so začeli ti madeži res počasi izginjati.…